• Revidera

Se nam obeta stagflacija?

Koronakriza začenja kazati svoje posledice. O večanju brezposelnosti se govori že vse od začetka pandemije, ko je marsikateri delodajalec bil primoran manjšati svojo delovno silo. Marsikatera panoga je prav tako obstala v tem času in tako delavce poslala na zavod za zaposlovanje. Zadnje čase pa se veliko govori tudi o inflaciji ter o recesiji zato se lahko vprašamo če vse skupaj vodi v stagflacijo. Kaj pa stagflacija pravzaprav sploh je?


Stagflacija je gospodarski pojav, v katerem je značilno obdobje upočasnjene gospodarske rasti (stagnacija), istočasna visoka inflacija in visoka brezposelnost. Drugače povedano se stagflacija zgodi, ko gospodarstvo države stagnira, standardno merilo njegove gospodarske proizvodnje (BDP) počasi narašča skupaj s povečanimi cenami blaga in zmanjšano kupno močjo med potrošniki.

Inflacija je značilna za gospodarstvo v vzponu. Npr. v času gospodarske rasti in obilja je stopnja nezaposlenosti manjša in ljudje delajo več. Posledica tega je več denarja na razpolago za potrošnjo. To pripelje do večje trgovske aktivnosti in povpraševanja po izdelkih in storitvah, kar povzroči rast cen. Zmerna inflacija je normalen in celo zaželen pojav v času gospodarske rasti, vendar je nenavadno, da v času gospodarske stagnacije ali celo upada gospodarske aktivnosti cene še vedno rastejo. Takšen pojav oz. obdobje imenujemo stagflacija.

Najbolj poznan primer stagflacije je naftna kriza v 70-ih letih prejšnjega stoletja, ko je cena nafte ekstremno narastla in s tem spodbudila rast cen, ne pa tudi gospodarske rasti. Takšen pojav se je ekonomistom zdel nemogoč, saj je na podlagi kenzijanske teorije inflacija stranski produkt gospodarske rasti. Vendar je embargo na nafto bistveno vplival na rast cen izdelkov in storitev na trgu. Posledično so se cene višale, gospodarstvo pa se je upočasnilo zaradi manjše dobičkonosnosti podjetij. Poleg rasti cen energetikov lahko stagflacijo spodbudi tudi neustrezna makroekonomska politika ter nekoordiniranost med monetarno in gospodarsko politiko. Npr. centralna banka lahko spodbudi inflacijo s povečano količino denarja v obtoku, vlada pa lahko povzroči stagnacijo gospodarstva s prekomerno regulacijo tržišča blaga in delovne sile. Takšni politiki skupaj lahko pripeljeta do stagflacije. Običajno je stagflacija velik izziv za oblikovalce denarne politike, saj si ukrepi za odpravo inflacije oz. spodbujanje gospodarske rasti pravzaprav nasprotujejo. Ukrepi visoke brezposelnosti so praktično v nasprotju s pravnimi sredstvi za inflacijske cikle in obratno.



(vir fotografije: pixabay)