• Revidera

Kaj prinaša novi Protikoronski Megazakon

Interventni protikoronski zakon (Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni covid-19 za državljane in gospodarstvo), ki ga je sprejela vlada, mora biti potrjen še v parlamentu. Državni zbor RS bo zakon obravnaval v sredo, 1. aprila 2020.


Kaj prinašajo interventni ukrepi za delodajalce, samozaposlene in kmete


Upravičeni delodajalci

Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 20% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno pomoč prejeto iz naslova povračilo izplačanih nadomestil plače in za delavce na čakanju in delavce, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile.


Ukrepi

Povračilo izplačanega nadomestila plače

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo in v času, ko zaradi višje sile ne opravlja dela, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (vendar pa ne nižja od minimalne plače in ne višja od povprečne plače v RS). Izplačano nadomestilo plače se s strani Republike Slovenije povrne v višini izplačanega nadomestila, zmanjšanega za prispevke zavarovanca. Delodajalci so za delavce, ki so upravičeno začasno odsotni od dela ter so za njih upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plače po interventnem zakonu, in za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile na podlagi šestega odstavka 137. člena ZDR-1, in iz tega naslova prejemajo nadomestilo plače, oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13. marca do 31. maja. Prispevke za vsa socialna zavarovanja, ki so bili oproščeni po prejšnjem stavku, v celoti plačuje Republike Slovenija. Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. maja 2020. Ne glede na določila zakona, lahko pravico do povračila nadomestila plače uveljavi delodajalec, ki je napotil delavce na začasno čakanje na delo oziroma pri katerem delavec zaradi višje sile ni mogel opravljati dela že pred uveljavitvijo tega zakona, za obdobje od 1. aprila 2020, če vloži vlogo iz prvega odstavka tega člena v osmih dneh od uveljavitve tega zakona in izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice. V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače, delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.


Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo

Za delavce iz prvega do četrtega in šestega odstavka 14. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v mesecu aprilu in maju 2020. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tem času v celoti plačuje Republika Slovenija. Delodajalci iz prejšnjega stavka vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnik minimalne plače, izplačajo mesečni krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov (neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov ter finančne in zavarovalniške dejavnosti, ki spadajo v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, niso upravičeni do ukrepov iz tega člena).


Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka

Upravičenec, ki zaradi epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu: samozaposleni, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja dejavnost (za samozaposlene se štejejo tudi družbeniki, ki so poslovodne osebe v gospodarski družbi in so zavarovani na podlagi 16. člena ZPIZ-2), kmet, ki je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi podlagi.


Upravičenec je upravičen do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka v višini 350 eurov za mesec marec in po 700 eurov za meseca april in maj 2020, če so opravljali dejavnost najmanj od 13. marca 2020 do uveljavitve zakona. Za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka mora upravičenec preko informacijskega sistema Finančne uprave RS (do 31.05.2020) predložiti izjavo, s katero izjavlja, da je oseba, kot jo opredeljuje zakon, in da zaradi epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu (vsaj 25% zmanjšanje prihodkov upravičenca v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali vsaj 50% zmanjšanje prihodkov upravičenca v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020).


Izjava upravičenca, da zaradi epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, je informacija javnega značaja in se objavi na spletni strani Finančne uprave RS. Do pomoči so upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 niso dosegli več kot 20% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.


Oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene osebe in kmete

Samozaposlene osebe, ki so na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključene na podlagi prvega odstavka 15. člena in prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2, in kmetje, ki so v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključeni na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 in ne izpolnjujejo pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi podlagi, so za mesec april in maj 2020 oproščeni plačila prispevkov za vsa obvezna socialna zavarovanja v celoti.


Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo za uveljavitev upravičenja po tem členu predložiti izjavo v skladu z 37. členom interventnega zakona. Za posamezni mesec iz prvega odstavka tega člena so upravičeni, če izjavo predložijo najpozneje do konca meseca, za katerega želijo uveljaviti oprostitev plačila prispevkov, razen za mesec marec, za katerega lahko vložijo do konca aprila. Za uveljavljanje upravičenja oprostitve plačila prispevkov po tem členu in za uveljavljanje mesečnega temeljnega dohodka se uporabi ista izjava. Zavezanec, ki izpolnjuje pogoje za oprostitev prispevkov za socialno varnost, prispevke v obračunu prispevkov samo obračuna. Če se naknadno ugotovi, da izjava vsebuje neresnične podatke, so prejemniki dolžni vrniti oproščene prispevke za socialno varnost po tem členu, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.


“ Izjava upravičenca, da zaradi epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, je informacija javnega značaja in se objavi na spletni strani Finančne uprave RS.”

Interventni protikoronski zakon, ki ga je sprejela vlada, mora biti potrjen še v parlamentu.

Davki od dohodka iz dejavnosti in akontacija davka od dohodkov pravnih oseb


Ne glede na četrti odstavek 298. člena, prvi odstavek 307.a člena in tretji odstavek 371. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) se obroka predhodne akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti in obrokov akontacije davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020, ki dospejo v plačilo v obdobju po uveljavitvi tega zakona do 31. maja 2020, ne plača.


Ne glede na 300. člen in 307.b člen ZDavP-2 se neplačani obroki predhodne akontacije dohodnine oziroma akontacije dohodnine po prejšnjem odstavku ne štejejo za obračunane.


Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje


Ne glede na drugo alinejo prvega odstavka 29. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ) in četrti odstavek 137. člena ZDR-1 se zavarovancem iz 28. člena ZZVZZ, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona pravico do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezni ali poškodbe v svoje breme ali v breme delodajalca (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo OZZ), ali pravico do nadomestila OZZ pridobijo po uveljavitvi tega zakona, nadomestilo OZZ krije iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.


Nadomestilo OZZ se krije iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja od uveljavitve zakona do prenehanja razlogov za začasno zadržanost od dela s pravico do nadomestila OZZ, oziroma, če razlogi za to začasno zadržanost trajajo v času veljavnosti tega zakona, do prenehanja razlogov za ukrepe iz tega zakona, kar ugotovi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, vendar najdlje do 31. maja 2020.


Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije povrne delodajalcu izplačano nadomestilo OZZ v 60 dneh po predložitvi njegove zahteve za povračilo nadomestila OZZ oz. izplača samostojnemu zavezancu nadomestilo OZZ v 30 dneh po predložitvi njegove zahteve za izplačilo nadomestila OZZ. Zahteva se vloži elektronsko pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije najpozneje do 30. septembra 2020.


Finančno poslovanje podjetij, postopki zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja


Dodatni položaj insolventnosti

  • Ne glede na 14. člen ZFPPIPP velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden tudi, če za več kot en mesec zamuja z izplačili plač in prispevkov delavcem, od takrat ko je prejel povračila nadomestil plače in prispevkov na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije. Domneva insolventnosti velja še štiri mesece po prenehanju ukrepov v skladu s 20. členom tega zakona.


Odlog obveznosti poslovodstva

  • Ne glede na 38. člen in prvi odstavek 39. člena ZFPPIPP poslovodstvo ni zavezano vložiti predloga za začetek prisilne poravnave ali stečaja, če je insolventnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije COVID-19. Ukrep iz prejšnjega stavka se uporablja v času razglasitve epidemije COVID-19 in še tri mesece po prenehanju ukrepov v skladu s 20. členom tega zakona.


Odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečaja

  • Ne glede na 236., 237. in 238. člen ZFPPIPP je obdobje, za katerega sodišče lahko odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja, in obdobje, v katerem dolžnik opraviči svojo zahtevo za odložitev odločanja, štiri mesece, če je insolventnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije COVID-19.


Ukrep se uporablja v stečajnem postopku na predlog upnika, ki ga vloži najpozneje v dveh mesecih po prenehanju ukrepov v skladu s 20. členom tega zakona.


SPS-Logo.png
EU-Logo.png
Ministrstvo-Logo.png

Vavčer za digitalni marketing, naložba izdelava spletne strani, sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Čisti računi.

T. +386 2 81 85 471

E. info@revidera.si

  • White LinkedIn Icon
  • White Facebook Icon

Prijavite se na novice!

Za vas vsakodnevno beremo, iščemo koristne informacije, spremljamo spremembe zakonodaje in vas nato obveščamo o vsem, kar morate vedeti, da lahko uspešno vodite svoje podjetje. Naše blog objave so kratke, jedrnate in povedo tisto, kar vam bo pri vašem delu pomagalo in koristilo.

S klikom na gumb 'Prijava' soglašam, da Revidera d.o.o. posredovane osebne podatke zbira in obdeluje z namenom pošiljanja e-novic. Privolitev lahko kadarkoli prekličete. Za dodatna pojasnila in pravice iz Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov pišite na: info@revidera.si . Več o varstvu osebnih podatkov si preberite v Obvestilu o zasebnosti.

© 2019 Vse pravice Pridržane. Revidera d.o.o., Revidera računovodstvo d.o.o., Tomažičeva ul. 2, 2310 Slovenska Bistrica

Znak.png
Napis.png
  • Revidera Facebook
  • Revidera LinkedIn

T. +386 2 81 85 471  E. info@revidera.si