• Revidera

Predlog zakona: Uvedba obveznega »štemplanja«

Ministrstvo za delo je pripravilo predlog o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-1). Predlog zakona med drugim na novo opredeljuje pojem delavca ter predvideva podrobnejšo (elektronsko vodenje) evidenc o izrabi časa. Do sedaj je veljajo, da so bile zadostne ročno vodene evidence o prisotnosti delavcev, z novim predlogom bi ministrstvo za delo rado to spremenilo.


Po predlogu zakona bo obvezno vodenje evidenc v elektronski obliki. To bi pomenilo, da bi bilo »štempljanje« ob prihodu in odhodu delavca na delovno mesto obvezno. Prav tako bo po novem predlogu potrebno vpisovati tudi podatek o izrabi odmora med delovnim časom in podobno. Nov predlog zakona zahteva tudi beleženje morebitnih posegov v evidenco.


Ministrstvo sicer še sprejema pripombe in predloge k zakonu do konca avgusta, nato pa ga namerava vložiti v obravnavo v državni zbor. Ministrstvo poziva delodajalce, da podajo predloge, popravke oz. izjeme.


Področje delovnega časa in evidence, ki jih delodajalec mora imeti urejene, določata zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) in zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). S spremembami v naravi dela (vse več podjetij zaposlenih omogoča prožno delo) pa je ministrstvo mnenja, da sta zakona nujno potrebna posodobitev.


Predlog zakona dopolnjuje tudi definicijo delavca, kjer bi se spremenilo to, da bi se kot delavec štel delavec, ki dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi kot delavec, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo pri delodajalcu, pod pogojem, da ga opravlja osebno in je vključen v delovni proces delodajalca ali večinoma uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca.


Po tem predlogu bi bilo po novem treba voditi evidence za redno zaposlene, kot tudi zaposlene preko študentske napotnice, avtorske in podjeme pogodbe, poslovodne osebe, ki niso v delovnem razmerju ter osebe, ki opravljajo delo zaradi usposabljanja.


Kaj vse bo treba beležiti?


Inšpektorji bodo pregledovali spoštovanje zakona, zato bo potrebno vpisovati čas prihoda delavca na delo in odhoda z dela, izrabo in obseg izrabe odmora med delovnim časom, opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času, tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu.


Trenutni predlog zakona nikjer ne določa, kako bi se urejale evidence v primeru dela na daljavo oz. od doma.


Predlog zakona predvideva vzpostavitev informacijske podpore za elektronsko vodenje evidence o izrabi delovnega časa najpozneje v 18 mesecih po uveljavitvi zakona.


Elektronsko vodenje evidence bo obvezno z namenom izboljšanja verodostojnosti podatkov, prav tako pa bo predstavljala podlago za inšpekcijski nadzor. Vpogled v podatke bo moral biti zagotovljen delavcem, prav tako pa bo delavcu pripadalo pisno obvestilo o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za prejšnji mesec, ki ga bo delodajalec moral posredovati do konca plačilnega dne. Podjetje bo moralo na sedežu oz. kraju opravljanja dela hraniti evidenco o izrabi delovnega časa.


Predlog predvideva tudi globe, v kolikor vodenje evidenc ne bo v skladu s pravili, v znesku od 150 do 2.000 evrov za odgovorne osebe in 1.500 do 20.000 evrov za delodajalce (pravna oseba, samostojni podjetnik oz. posameznik, ki opravlja samostojno dejavnost).


Elektronsko vodenje evidenc naj bi stopilo dokončno v veljavo leta 2025.