Ste že slišali za koncept deljenja lastništev podjetja med delavce? A veste, da Huawei deluje po tem modelu? Njegov ustanovitelj ima namreč samo 1 % lastništva celotnega podjetja, vse ostalo pa si delijo delavci v obliki lastniške zadruge. V Sloveniji tudi poznamo že nekaj takšnih oblik podjetij.
Zakaj razmišljati o tem modelu?
Vse preveč pogosta praksa v preteklosti je namreč narekovala prenos podjetij na družinske naslednike, vendar so se majhna družinska podjetja v zadnjih desetletjih precej spremenila, ob enem pa se zanimanje družinskih naslednikov manjša. Trg za prenos malih in srednje velikih podjetij ni razvit, domači investitorji pa pogosto niso zainteresirani. Če pride do interesa s strani tujega investitorja ali konkurenta, je to lahko problematično. Zunanji lastniki bi lahko imeli drugačne motive kot ustanovitelj podjetja, ki je od začetka prisoten v kolektivu in lokalni skupnosti in pomankanje zagotovil, da bo nov lastnik vodil podjetje odgovorno do zaposlenih in okolja je zagotovo eden izmed pomislekov.
V ZDA je tak model EOSP nastal kot pokojninski načrt. Zaposleni skozi delovno dobo povečujejo svoj delež, ob upokojitvi pa iz njega začnejo črpati sredstva. V Evropi ideja takega modela temelji na aktivni vključenosti zaposlenih v vlogah lastnikov. To po raziskavah prinese odlične poslovne rezultate.
Notranja pravila razporejanja sredstev na interne kapitalske račune, ki jih predvideva evropski model, rešuje številne probleme, s katerimi se zaradi nelikvidnosti sooča ameriški ESOP (nepričakovane finančne obveznosti ob številčnejšem odhodu zaposlenih, ni avtomatskega vključevanja novih zaposlenih v lastniško shemo ipd.)
Kako bi model deloval v Sloveniji?
V letu 2020 so na Inštitutu za ekonomsko demokracijo - IED pripravili predlog zakona za udeležbo zaposlenih v lastništvu na podlagi evropskega modela, ki ga je predstavil EFES (Evropska federacija za lastništvo zaposlenih). Tak model že deluje uspešno v tujini.
Predlog zakona je pripravljen za namen vzpostavitve splošnega modela za delni ali celotni odkup delnic ali deleža v družbi s strani lastniške zadruge zaposlenih s katerim bi:
(i) zagotovili model za prenos delnega ali celotnega lastništva predvsem v malih in srednje velikih podjetij (MSP) in tudi v večjih podjetjih, ter s tem prispevali k trajnostnemu oziroma dolgoročnejšemu razvoju teh podjetij;
(ii) vzpostavili motivacijsko shemo za zaposlene, ki temelji na demokratični in inkluzivni lastniški shemi;
(iii) zagotovili odgovoren lastniški model za slovenska podjetja, ki je okoljsko trajnostno naravnan, odgovoren do lokalnih skupnosti in zasidra lastništvo slovenskih podjetij med slovenskim prebivalstvom.
Predlog zakona IED predvideva davčno ugoden vstop zaposlenih v lastništvo podjetja, kar bi potekalo preko sklada znotraj podjetja, na katerega bi lastniki prenesli določen delež podjetja. Zaposleni bi pridobivali lastništvo iz deleža sklada, ob odhodu iz podjetja ali upokojitvi pa bi sklad delež spet odkupil nazaj (prodaja tretjim osebam ne bi bila omogočena, kar bi bila varovalka pred vstopom neželenih lastnikov v družbo).
Zakon predvideva zgornjo omejitev razmerja pri distribuciji lastniških deležev na individualne kapitalske račune članov lastniške zadruge zaposlenih. Zgornja meja je določena z razmerjem plač med zaposlenimi. Spodnje meje zakon ne predvideva, kar pomeni, da je distribucija lastniških deležev med zaposlene lahko po dogovoru med lastniki in zaposlenimi tudi povsem egalitarna, vezana na število delovnih ur in podobno. Omejitve so postavljene z namenom, da davčne spodbude modela ne izkoriščajo za plačevanje disproporcionalnih nagrad izbranim zaposlenim in menedžerjem, temveč uporabijo za vzpostavitev pravične in trajnostne lastniške sheme za zaposlene.
Zakon predvideva dve varovalki, ki preprečujeta, da bi podjetja vzpostavljala lastniško shemo za zaposlene z namenom izogibanja davkov ali zmanjševanja davčnih obveznosti. Prvič, zakon zahteva, da se pred vzpostavitvijo lastniške sheme za zaposlene plačna masa v matičnem podjetju ne zniža. Drugič, zakon določa omejitev, da sme prenos sredstev na lastniško zadrugo zaposlenih znašati največ 30 % stroška plač v podjetju. S tem je zagotovljeno, da ni mogoče neomejeno izogibanje plačevanja davkov.
Bistvo zakona in te ureditve torej zagotavlja inkluzivno shemo, kjer lastništvo vključi vse zaposlene (ali veliko večino), zaradi česar postane dolgoročna vizija za celotno organizacijo. Namesto visokih donosov je v primeru inkluzivnega lastniškega modela glavna motivacija novih lastnikov dolgoročni uspeh podjetja ter izboljševanje standardov dela.
(vir fotografije: pixabay)