NVlada je sprejela predlog Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (PKP8), ki za podjetja in zaposlene prinaša naslednje ukrepe:
Za pridobitev kriznega dodatka se ne upošteva plačilo za poslovno uspešnost
Delodajalec je za vsakega zaposlenega, katerega plača za polni delovni čas, brez dodatkov, določenih z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, dela plače za delovno uspešnost in plačila za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, ne dosega zneska, določenega v skladu z Zakonom o minimalni plači, upravičen do povračila dela mininalne plače v obliki mesečne subvencije v višini 50 evrov.
Delodajalci, ki so poslovodstvu izplačali nagrado, bodo morali pomoč vrniti, če so prejeli subvencijo za skrajšan delovni čas.
Delavec je lahko odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu.
Podaljšuje se ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo.
Predlog zakona ureja dodatne ukrepe za ohranitev delovnih mest in pomoč gospodarstvu v zaostrenih razmerah epidemije COVID-19, med drugim podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo ter prevzema dela bremena za dvig minimalne plače s strani države.
ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV POSLEDIC DRUGEGA VALA EPIDEMIJE COVID-19 (ZIUOPDVE)
Za pridobitev kriznega dodatka se ne upošteva plačilo za poslovno uspešnost
Ne glede na prvi odstavek 85. člena ZIUPOPDVE delodajalec vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar mesečna plača za november 2020, pri kateri se ne upošteva plačilo za poslovno uspešnost, ni presegla dvakratnika minimalne plače, izplača ob plači za mesec januar 2021 krizni dodatek v višini 200 evrov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov (ne uporablja se za zaposlene, katerim je bil krizni dodatek iz 85. člena ZIUPOPDVE že izplačan do začetka uporabe ZIUPOPDVE).
Ne glede na šesti odstavek 85. člena ZIUPOPDVE za povračilo izplačanega dodatka zaposlenemu iz prejšnjega odstavka delodajalec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal dodatek iz prejšnjega odstavka. Upravičenec predloži izjavo preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki najpozneje do konca marca 2021. FURS izplača povračilo kriznega dodatka najpozneje do 20. aprila 2021.
Za neplačilo kriznega dodatka so določene tudi kazenske sankcije – globe.
ZAKON O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU
Minimalna plača
OD JANUARJA DO JUNIJA 2021
Delodajalec je za vsakega zaposlenega, katerega plača za polni delovni čas, brez dodatkov, določenih z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, dela plače za delovno uspešnost in plačila za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, ne dosega zneska, določenega v skladu z Zakonom o minimalni plači, upravičen do povračila dela minimalne plače v obliki mesečne subvencije v višini 50 evrov.
Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom ali opravi delo v krajšem delovnem času od polnega, ima delodajalec pravico do subvencije iz prejšnjega odstavka sorazmerno delovnemu času, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi oziroma opravil delo.
Delodajalci, neposredni in posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji, niso upravičeni do subvencije iz prvega odstavka.
Za pridobitev subvencije delodajalcu iz prvega odstavka, delodajalec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu obračunal in izplačal plačo iz prvega odstavka tega člena ter podatke, iz katerih izhaja upravičenost do subvencije. Upravičenec predloži izjavo preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki najpozneje do konca meseca za subvencijo za pretekli mesec, vendar najpozneje do konca julija 2021. FURS izplača subvencijo najpozneje do 20. v mesecu, ki sledi mesecu oddaje izjave. Za pravilnost izjave delodajalec kazensko in materialno odgovarja.
Delodajalec je do subvencije upravičen za plačilo dela od 1. januarja do 30. junija 2021.
Delodajalec, ki je uveljavil subvencijo, mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021, o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila.
Delodajalec v obdobju prejemanja subvencije in še tri mesece po tem ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, za katere je bil upravičen do prejemanja subvencije, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred uveljavitvijo tega zakona.
OD JULIJA DO DECEMBRA 2021
Ne glede na določbe četrtega odstavka 144. člena in drugega odstavka 152. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je najnižja osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače za plače in nadomestila plače, izplačane za mesece od julija do decembra 2021, minimalna plača.
ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV IN ODPRAVO POSLEDIC EPIDEMIJE COVID-19 (ZIUOOPE)
Ne glede na določila prvega odstavka 12. člena ZIUOOPE lahko pravico do delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa, od 1. februarja 2021 dalje uveljavlja delodajalec, ki:
je pravna oseba ali fizična oseba in ki je bil v Poslovni register Slovenije vpisan pred 18. oktobrom 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za poln delovni čas oz. fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnosti in je bila pred 18. oktobrom vpisana v kmetijski register in
po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.
Vračilo pomoči v primeru izplačila nagrad
Ne glede na sedmi odstavek 18. člena ZIUOOPE, mora delodajalec, ki je prejel subvencijo skrajšanja polnega delovnega časa, v primeru, da je od 1. januarja 2021 dalje prišlo do izplačil dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oz. za leto 2021, o tem seznaniti Finančno upravo Republike Slovenije. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema subvencije do dneva vračila.
ZAKON O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU
Kratkotrajna odsotnost zaradi bolezni
Ne glede na 29., 31. in 35. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, tretji in osmi odstavek 137. člena ter prvi odstavek 167. člena Zakona o delovnih razmerjih in 54. člen Zakona o pacientovih pravicah je lahko delavec odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu.
Delavec o kratkotrajni odsotnosti zaradi bolezni pisno ali elektronsko obvesti delodajalca prvi dan odsotnosti. Delavec v času koriščenja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja.
Nadomestilo za čas kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni se obračuna v višini nadomestila, ki ga delodajalec obračuna in plača delavcu zaradi bolezni v skladu z osmim odstavkom 137. člena ZDR-1. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) povrne delodajalcu izplačano nadomestilo v 60 dneh po predložitvi njegove zahteve za povračilo nadomestila. Delodajalec vloži zahtevo iz prejšnjega stavka v elektronski obliki pri ZZZS najpozneje tri mesece po preteku ukrepa iz tega člena. Nadomestila se ZZZS povrnejo iz proračuna Republike Slovenije.
Ukrep velja do 31. decembra 2021.
Podaljšuje se ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo
Pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo po tem zakonu lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, registriran najkasneje na dan 31. december 2020, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi epidemije ali posledic epidemije, razen:
neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2020 višji od 70 odstotkov,
delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in ima več kot 10 zaposlenih na dan 31. december 2020,
tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
Do ukrepa iz prejšnjega odstavka so upravičeni tudi tisti delodajalci, ki ne izpolnjujejo in ne dosežejo pogoja iz tretjega odstavka in imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah ali status invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah.
Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 oziroma 2020. Če niso poslovali v celotnem letu 2019, 2020 oziroma 2021, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so se jim po njihovi oceni povprečni mesečni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, 2020 oziroma 2021.
Prihodki iz prejšnjega odstavka so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
Če pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2021 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Če vlogo vloži delodajalec, registriran po 31. decembru 2020, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje vlogo s sklepom zavrže. Zoper sklep ni pritožbe.
Subjekt, ki je uveljavil delno povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo po tem členu in naknadno ugotovi, da ni izpolnil pogoja upada prihodkov, o tem obvesti FURS najkasneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo do plačila, se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti.
Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje za obdobje od 1. februarja do 30. aprila 2021. Vlada lahko ukrep iz prejšnjega člena s sklepom podaljša največ dvakrat za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. junija 2021.
Povzeto po prispevku SBC Slovenia.
Comments