• Revidera

Obdavčitev kripto valut

Slovenija se je znašla na prvem mestu med kripto destinacijami. Po raziskavi, ki jo je opravil Fast Private Jet, je Ljubljana najbolj prijazna za popotnike, ki za plačilo različnega blaga in storitev uporabljajo kripto valute. Takoj za Ljubljano se je na lestvici znašla Praga, sledijo ji Španija, Italija, Avstrija, Litva, Danska, Francija in na desetem mestu Slovaška. Malta je država, ki ponuja najmanj lokacij za unovčenje kripto valut. Kljub visoki uvrščenosti pri možnostih porabe kripto valut pa je slovenska zakonodaja še zmeraj v zaostanku. Kakšen je predlog zakona, ki ureja zaslužek?


Ministrstvo za finance je 4. februarja v javno obravnavo poslalo nov predlog Zakona o davku od virtualnih valut, med katere spadajo tudi kripto valute. Zakon, ki se oblikuje že od konca oktobra prejšnjega leta, je podprla tudi Gospodarska zbornica Slovenije. S tem zakonom se namreč zapira pravna praznina na tem področju.


Predlog zakona ureja obdavčitev virtualnih valut, med katere uvrščamo tako kripto valute kot tudi vse druge oblike kriptografskih žetonov. V predlogu zakona je navedeno, da bi se za virtualno valuto štela digitalna oblika vrednosti, ki je ne izda ali jamči zanjo niti centralna banka niti javni organ. Virtualna valuta prav tako ni nujno vezana na zakonito uvedeno valuto in je brez pravnega statusa valute ali denarnega sredstva, ampak jo fizične ali pravne osebe sprejemajo kot sredstvo menjave, ki se lahko elektronsko prenaša, shranjuje in izmenjuje.


Med virtualne valute spadajo vse kripto valute, denimo bitcoin in ether, ne pa tudi digitalne valute centralnih bank (CBDC), o katerih je vedno več govora. Evropska centralna banka (ECB) je sicer prejšnje leto napovedala začetek raziskave digitalnega evra, ki naj bi služil kot klasični evro v digitalnem svetu in med drugim poenostavil finančne transakcije.


Meja splošne oprostitve plačila davka na unovčenje virtualnih valut je po predlogu novega zakona 10.000 evrov v posamičnem letu. Za unovčenje se šteje tako menjava virtualne valute v fiat valuto (evro, dolar, idr.) kot tudi nakup blaga, storitev ali drugega premoženja z virtualno valuto.


Ministrstvo za finance v novem predlogu prav tako dodaja 10-odstotno obdavčitev od skupne vrednosti unovčenih virtualnih valut, vendar s 50-odstotnim upoštevanjem normiranih stroškov. To bi pomenilo 5 % obdavčitev od skupne vrednosti, odštete za mejo oprostitev v višini 10.000 evrov.