Leto 2022 prinaša nekaj sprememb v davčni zakonodaji, ki bodo tako ugodne za podjetja kot za zaposlene. Glavni namen teh sprememb je razbremenitev dela, s tem pomoč gospodarstvu in prebivalcem po okrevanju pandemije Covid-19.
Rešitve v smeri zmanjšanja obremenitve dela bodo vplivale na znižanje davčne obveznosti vseh zavezancev, ki prejemajo dohodke, ki se vštevajo v letno davčno osnovo za odmero dohodnine. Cilj je davčno razbremeniti dohodke iz dela, tudi s postopnim zviševanjem splošne olajšave in sicer s 3.500 € na 4.500 € v prihodnjem letu, nato pa postopoma do leta 2025 vse do 7.500 €. Davčna stopnja v zadnjem, petem dohodninskem razredu bi se znižala s 50 na 45 odstotkov.
V podjetjih se z možnostjo višjih neto plač ob enakih stroških dela cilja na pozitiven vpliv produktivnost in učinkovitost.
Predvidene rešitve za razbremenitev posameznikov in hkratni spodbudi gospodarstva k dodatnemu investiranju se bodo predvidoma pričele uporabljati s 1. januarja 2022.
Teoretični izračuni pri posamezniku, ki uveljavlja samo splošno olajšavo, nam pokažejo, da bo v posameznem letu glede na trenutno splošna olajšavo, to je 3.500 € dosegel naslednje razbremenitve: Z dvigom splošne olajšave na 4.500 €
Prejemnik minimalne plače bo imel višji letni neto dohodek za približno 160 €, prejemnik povprečne plače pa višji neto dohodek na letni ravni za 260 €, zaposleni z dohodkom v višini dveh povprečnih plač bo imel na letni ravni 330 € višji neto dohodek in zaposleni z dohodkom v višini šestih povprečnih plač in je obdavčen danes s 50-odstotno stopnjo, ki pa se bo tudi znižala na 45 odstotkov, bo imel letni neto dohodek višji za 2.580 €
Z dvigom splošne olajšave na 7.500 €
Zaposlenemu, ki prejema minimalno plačo, se bo neto plača zvišala za okoli 640 € letno, zavezanec z dohodkom v višini povprečne plače bo imel letno neto plačo višjo za nekaj več kot 1.000 €, prejemnik dveh povprečnih plač bo imel na leto višji neto dohodek za 1.320 € in prejemnik šestih povprečnih plač, okoli 3.480 € višji letni neto dohodek.
Razbremenitev dohodkov iz kapitala
Ministrstvo meri tudi na davčno razbremenitev dohodkov iz kapitala in najema. Tako bi se znižala stopnja dohodnine od dohodkov iz kapitala (obresti, dividende in dobički iz kapitala) s 27,5 na 25 odstotkov. Prav tako se bo davčna stopnja za dohodek od najemnin znižala na 15 odstotkov. Pri tem pa se bo stopnja normiranih stroškov, priznanih pri določanju davčne osnove dohodka od najemnin, znižala s 15 na 10 odstotkov.
Trenutno je edina možnost obdavčitve dividend, obresti, prihodkov od najemnin in kapitalskih dobičkov cedularno. Davčni zavezanec naj bi se po spremembi lahko odločil, da bo svoj dohodek od kapitala in najemnine vključil v svoj letni obdavčljivi dohodek in ga torej obdavčil po progresivnih davčnih stopnjah. Poleg tega bo po novem kapitalski dobiček oproščen davka po preteku 15 let, v nasprotju z 20 leti pred spremembo.
Spremembe davka od dohodka pravnih oseb
Predlagane spremembe zakona o davku od dohodkov pravnih oseb nadalje razširjajo obstoječe davčne olajšave s poudarkom na donacijah in novih zaposlitvah. Novost je tudi predlog, ki zagotavlja davčne olajšave za naložbe, ki prispevajo k zelenem prehodu ali prizadevanjem za digitalizacijo. Ta davčna olajšava bi bila enaka 40 % vloženega zneska.
Predlog spremembe zakona torej predvideva davčne in administrativne olajšave na področju dohodnine, davka od dohodka pravnih oseb in davka na dodano vrednost. Olajšave se napovedujejo kot taktične, pri zadrževanje delovne sile v Sloveniji in kot pomoč podjetjem, saj jim bo tako omogočena možnost zaposlitev strokovnega, visoko izobraženega kadra, ki pozitivno vpliva na rast podjetja.
(vir fotografije: pixabay)
Comments