Leto 2021 prinaša nekaj sprememb na področju pokojninske zakonodaje. Poglejmo si katere.
Pokojnina je redni mesečni prejemek, ki uživalcu zagotavlja materialno in socialno varnost ob dopolnitvi določene starosti in zavarovalne ter pokojninske dobe oziroma pokojninske dobe brez dokupa.
Pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine ostajajo v letu 2021 enaki in za pravice do starostne pokojnine v letu 2021 mora zavarovanec (moški in ženska) hkrati izpolnjevati pogoja starosti in pokojninske dobe:
starost 60 let in 40 let pokojninske dobe brez dokupa ali
starost 65 let in najmanj 15 let zavarovalne dobe.
Je pa s 1. januarjem 2021 stopil v veljavo nov Zakon o dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2H), ki je bil sprejet 24. septembra 2020. Ta novela sicer ureja pojem pokojninske dobe brez nakupa, v katero je po novem vključen tudi dokup pokojninske dobe, opravljen do 31. decembra 2012. Na podlagi ZPIZ-2H mora zavod po uradni dolžnosti, v roku 6 mesecev po uveljavitvi novele, na novo odmeriti starostno pokojnino zavarovancem, ki so z dokupom pokojninske dobe uveljavili pravico do pokojnine ali izplačilo dela pokojnine. Sicer se bo predčasna upokojitev z dokupom uveljavila kot pokojninska doba brez nakupa. To velja za zavarovance, ki so pokojninsko dobo dokupili do 31. 12. 2012.
S to novelo bi lahko dosegli učinek v odpadu zmanjšanja pokojnine zaradi priznanja starostne namesto predčasne pokojnine, poleg tega pa bo lahko prišlo tudi do ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez nakupa. Nova pokojnina ali izplačilo bo zavarovancu pripadalo od začetka uporabe zakona tj. od 1. januarja 2021. V enakem roku pa bo moral zavod na novo odmeriti starostno pokojnino po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnem do 31. 12. 2012, to je po ZPIZ-1, pri čemer bo dokup študija in vojaškega roka upoštevan kot delovna doba. Glede na odmero pokojnine po uradni dolžnosti v primerih dokupljene dobe, zahtevka oziroma vloge za novo odmero ni treba oddati.
Upokojevanje starejših po PKP 7
Na podlagi 21. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) v povezavi z 89. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1):
Delodajalec delavcu lahko odpove pogodbo o zaposlitvi brez navedbe utemeljenega razloga iz prve alineje prvega odstavka in z odpovednim rokom 60 dni, če delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s prvim in četrtim odstavkom 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 - ZSVarPre-C, 101/13 - ZIPRS1415, 44/14 - ORZPIZ206, 85/14 - ZUJF-B, 95/14 - ZUJF-C, 90/15 - ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19, 75/19 in 139/20).
V primeru odpovedi na podlagi prejšnjega odstavka ima delavec pravico do odpravnine v skladu s 108. členom Zakona o delovnih razmerjih.
Delodajalec lahko z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz tretjega odstavka tega člena pridobi podatke iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Reprezentative sindikalne centrale so zaradi tega na ustavno sodišče vložile ustavno pritožbo. Ustavno sodišče je začasno zadržalo izvajanje členov tega zakona.
S 23. marcem pa stopi v veljavo tudi nova pokojninska novela, po kateri se bo predhodno obdoje za izenačevanje odmerne lestvice za moške in ženske končalo že 1. januarja 2023 in ne šele 2025. Takrat bo tako tudi za moške s 40 leti pokojninske dobe odmerni odstotek znašal 63,5 odstotka. Najnižja pokojnina v letošnjem letu, bo določena v višini 29,5 odstotka najnižje pokojninske osnove, potem pa se bo ta znesek usklajeval enako kot pokojnine. Najnižja pokojnina bo tako znašala 280 €. Zagotovljena pokojnina za 40 let pokojninske dobe bo namesto 581 € po novem znašala 620 €.
Spreminjajo se tudi najnižji odmerni odstotki pri invalidski pokojnini za invalidnost, ki je posledica poškodbe izven dela ali bolezni. Najnižja invalidska pokojnina bo že letos določena v višini 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove in bo znašala 388 €. (STA)
