• Revidera

Kaj je inflacija in kako vpliva na naše prihranke?

Se spomnite koliko ste včasih dobili za 5€ v trgovini? Ali pa koliko je pred 10 leti stala kava? Zato, da danes plačamo za isto dobrino več je kriva med drugim tudi inflacija. A inflacija ne predstavlja samo rasti cen, temveč tudi manjšanje vrednosti denarja. Če pomislimo, da imamo na transakcijskem računu sredstva, ki z leti zgubljajo kupno moč, ni najbolj vesela misel. Kaj pa pravzaprav je inflacija?


O inflaciji govorimo, ko pride do splošnega zvišanja cen in storitev, ne le cen posameznih artiklov. Inflacija je stopnja po kateri se cene izdelkov in storitev povečujejo ter posledično kupna moč denarja upada. Zaradi inflacije ima denar tudi svojo časovno vrednost, kar preprosto pomeni, da se čez čas zaradi rasti cen vrednost denarja zmanjšuje. Tako se dogaja tudi z našimi sredstvi na transakcijskem računu. V kolikor vaš denar ne oplemenjujete, se njegova vrednost niža.


Kdaj pride do inflacije?


Inflacija pride takrat, ko povpraševanje po dobrinah in storitvah v gospodarstvu narašča. S povečanjem količine denarja v obtoku se bo načeloma povečalo tudi povpraševanje pri potrošnikih po posameznih dobrinah. Večje povpraševanje pomeni večji pritisk na cene, saj bodo trgovci zvišali cene sorazmerno temu, koliko ljudi je pripravljenih plačati določeno višino denarja za posamezno dobrino. Drug vpliv na višino inflacije pa najdemo v stroških proizvodnje. Če se cena dobrine ali storitve, ključne pri proizvodnji določenega izdelka zviša, se bo zvišala tudi cena končnega proizvoda, saj proizvajalci ne želijo poslovati z izgubo, strošek pa se prenesena končnega kupca.


Inflacijska stopnja


Inflacija se po navadi meri z indeksom cen življenjskih potrebščin (CPI – consumer price index) ter z nekaterimi drugimi indeksi. Višina inflacije se določi glede na spremembe vrednosti življenjskih potrebščin. Če ob koncu leta vrednost potrošniške košarice v kateri je določena hrane, obleke, govoriva, računalniške opreme ipd. meri 2% več kot na začetku leta, je letna stopnja inflacije 2%.


Takšen je tudi odstotek, ki ga želi doseči Evropska centralna banka. Prav takšne so tudi napovedi ekonomistov, ki spremljajo slovensko gospodarstvo. A stopnja inflacije od 2012 do sedaj na letni ravni še ni dosegla te stopnje. Leta 2017 in 2019 se je stopnja približala na 1,7% in 1,8%, sicer pa je bil odstotek nižji.


Pri inflaciji mora tako vsak posameznik paziti, da višina njegovih prihrankov raste vsaj sorazmerno z višino inflacije. V nasprotnem primeru se mora sprijazniti s tem, da bo kupna moč privarčevanih sredstev skozi čas padla.


Kljub temu, da se inflacijska stopnja teoretično na letni bazi nikdar ni povzpela na 2% in je celotna stopnja od leta 2012 do danes skupaj dosega 7%, pa vendar prihranki, ki se ne plemenitijo izgubljajo na kupni moči. Zatorej finančni strokovnjaki svetujejo vlaganje v naložbe. Če vzamemo na primer globalne delniške trge, so le ti v letih od 2012 do danes pridobili več kot 140% vrednosti.