Spremembe Zakona o dohodnini burijo slovensko javnost že nekaj mesecev. A očitno do sprememb še ne bo prišlo z novim letom, saj so poslanci glasovanje s posvetovalnim referendumom premaknili na drugo leto.
Davčni zakon, ki obeta spremembe (seveda ob zadostni podpori poslancev) mora biti potrjen do konca leta, če bi želeli uveljavitev teh sprememb s 1.1.2021. Dohodninske spremembe namreč veljajo na letni ravni, kakor se izračunava dohodnina.
A ker so poslanci zahtevali posvetovalni referendum se bo glasovanje premaknilo v drugo leto in s tem tudi možnost spremembe na področju dohodnine.
Sprememba davčnega zakona bi pomenila postopno zviševanje splošne davčne olajšave. To bi posledično pomenilo tudi višje neto plače. Znižala bi se davčna stopnja v petem dohodninskem razredu. Ta trenutno znaša 50 % s spremembo pa bi se spustila na 45 %.
Kje pa se Slovenija nahaja po davčni obremenjenosti?
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) vsako leto pripravi izračun tako imenovanega davčnega primeža – delež, ki ga imajo v povprečni bruto plači prispevki delodajalca in zaposlenega ter dohodnina. Po OECD izračunu za lansko leto se Slovenija z 42,9 % davčnim primežem nahaja na 8 mestu med opazovanimi državami. Največje davčno breme v stroških dela je v Belgiji z 51,5 odstotki, najmanjše pa je bilo z 7% v Čilu. Na drugem in tretjem mestu sta Nemčija in Avstrija z 49 % in 47,3 %. V Evropi ima najnižjo davčno obremenjenost z 22,1 % Švica v evropski uniji pa Irska z 32,3 %.
Po deležu prispevkov ostajamo drugi v OECD. Prehitela nas je Litva.
Kolikšen pa je naš delež plače, ki jo dobimo izplačano?
Zaposlen Slovenec s povprečno plačo in brez otrok domov odnese 66,3 % svoje bruto plače, medtem ko je povprečje v OECD 75,2 %.
