Tematika je še zmeraj aktualna. V tem tednu morda spet nekoliko bolj, saj je vlada sprejela ukrepe za ponovno ustavitev javnega življena s 1. 4. in s tem marsikaterega delavca napotila v domačo pisarno. Kako pa je z nadomestili?
Slovenska zakonodaja dopušča delo na domu, v kolikor so izpolnjeni zakonski pogoji Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) in drugih zakonih, ki morebiti preprečujejo ali omejujejo delo na domu. Pred pričetkom opravljanja dela je potrebno obvestiti Inšpektorat za delo. V zakonodaji pa najdemo tudi predvidena nadomestila za delo na domu.
Za delo na domu je potrebno upoštevati in spoštovati pravice in dolžnosti vseh vpletenih – tako zaposlenega kot delodajalca. Zanj je praviloma potrebno soglasje obeh, trenutno pa je delo na domu odrejeno na podlagi 169. člena Zakona o delovnih razmerjih, ki predvideva začasno spremembo kraja delovnega mesta tudi brez soglasja zaposlenega, a zgolj v primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca. Omenjeno velja zgolj, dokler trajajo take okoliščine.
Zaposlenemu, ki dela na domu, pripada nadomestilo za uporabo lastnih sredstev.
Nadomestilo za uporabo lastnih sredstev je predvideno v Zakonu o dohodnini v 44. členu kjer so zapisani dohodki iz delovnega razmerja, ki so neobdavčeni do zakonsko predpisane višine. »Gre za sredstva, ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje določenega dela, in pod pogojem, da je delodajalec določil navedeno nadomestilo na podlagi izračuna realnih stroškov in zato le-ta predstavlja utemeljen in razumen znesek – do višine 5% mesečne plače delojemalca, vendar ne več kot do višine 5% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Dejanske stroške je mogoče uveljavljati na podlagi dokazil« Tako izplačano nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu se ne bo vštevalo v osnovo za dohodek iz delovnega razmerja (dohodnino) in od 01. 01. 2020 naprej tudi ne v osnovo za prispevke za socialno varnost (PSV).
Višina nadomestila je stvar dogovora in se lahko razlikuje med podjetji. Kot že zgoraj omenjeno, mora biti znesek utemeljen in razumen, da je neobdavčen, pa ne sme presegati višine petih odstotkov mesečne plače delojemalca in ne višine petih odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.
Prav tako delavcu pripada izplačilo stroškov za prehrano, kakor določa ZDR-1. Potni stroški pa so izključeni.
(vir fotografije: pixabay)