Pri davčni optimizaciji je zelo pomembno, da se nanjo misli v celotnem davčnem obdobju (vse leto), in ne šele nekaj dni pred božično-novoletnimi prazniki. Takrat so namreč ideje davčnih zavezancev v veliki večini v nasprotju z predpisi v davčni zakonodaji, zato je težko ostati na meji med davčnim načrtovanjem in davčnim izogibanjem. Ne glede na višino vseh davčnih olajšav, do katerih bi bil v skladu z zakonom upravičen, je davčni zavezanec pri uveljavljanju davčnih olajšav tudi navzgor omejen. Zmanjšanje davčne osnove na račun davčnih olajšav lahko zavezanec uveljavlja z neizkoriščenimi davčnimi olajšavami iz preteklih let, največ do višine 63 odstotkov davčne osnove (NOVOST ZA POSLOVNO LETO 2020).
Oglejmo si nekaj možnosti, kako se lahko na dovoljen način zniža davčna osnova!
1. Davčne olajšave
Davčni zavezanci, lahko v davčnem obračunu uveljavljajo različne davčne olajšave in tako zmanjšajo svojo davčno osnovo oziroma davčno obveznost. Izjema so t. i. normirani samostojni podjetniki, ki davčnih olajšav v skladu z zakonom ne morejo koristiti. Davčni zavezanec lahko koristi naslednje davčne olajšave.
Olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj
V okviru olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj (olajšava R&R) lahko davčni zavezanec uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 100 odstotkov zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj.
V skladu s 55. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) oziroma 61. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2) se za raziskovalno-razvojna vlaganja štejejo:
notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca, vključno z nakupom raziskovalno-razvojne opreme, ki se izključno in stalno uporablja pri izvajanju raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca;
nakup raziskovalno-razvojnih storitev, ki jih izvajajo druge osebe, vključno s povezanimi osebami, oziroma druge javne ali zasebne raziskovalne organizacije (npr. zunanji strokovnjaki na kakem področju).
Omenjena olajšava je za davčne zavezance zelo ugodna, saj se kot davčna olajšava prizna 100 odstotkov zneska, vloženega v raziskovalno-razvojno dejavnost, torej stroški znižujejo davčno osnovo – enkrat kot davčno priznan strošek in drugič kot znesek davčne olajšave. Za uveljavljanje olajšave za vlaganje v R&R mora upravičenec pripraviti dokumentacijo v skladu s pravilnikom in splošnimi mnenji (MGRT), v katerih je podrobno pojasnilo, katere sploh so take raziskovalno-razvojne dejavnosti, za katere je mogoče uveljavljati olajšavo R&R. MGRT je z mnenji izoblikovalo kriterije in merila glede dopustnosti uveljavljanja olajšave R&R.
Osnovi kriterij za uveljavljanje olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj je ta, da mora v raziskovalno-razvojni dejavnosti davčnega zavezanca obstajati pomemben element novosti in reševanja znanstvene in/ali tehnološke nejasnosti. To pomeni, da rešitev te nejasnosti ali problema ni razvidna usposobljenemu strokovnjaku, ki deluje na obravnavanem področju in dobro pozna razpoložljivo znanje in tehniko na zadevnem področju ter z uporabo tega znanja in z izkušnjami znanstvene ali tehnološke nejasnosti ne more preprosto rešiti.
Vlaganja v raziskave in razvoj mora davčni zavezanec opredeliti in evidentirati v poslovnem načrtu ali posebnem razvojnem projektu oziroma programu, na podlagi katerega je mogoče naknadno preverjanje skladnosti s projektom oziroma razvojnim programom.
Če davčni zavezanec v obravnavanem davčnem obdobju ne bo mogel koristiti celotne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, bo lahko za neizkoriščeni del zmanjševal davčno osnovo v naslednjih petih davčnih obdobjih.
Olajšava za investiranje
Ta olajšava se lahko koristi za investiranje v opremo in neopredmetena sredstva (npr. blagovna znamka), ne more pa se koristiti za:
nakup pohištva in pisarniške opreme, razen računalniške opreme;
nakup motornih vozil, razen osebnih avtomobilov in avtobusov na hibridni ali električni pogon ter avtobusov in tovornih motornih vozil z motorjem EURO VI;
dobro ime in stvarne pravice na nepremičninah ter druge podobne pravice (npr. stavbno pravico);
druga opredmetena sredstva, ki niso oprema (zemljišča, gradbeni objekti, osnovna čreda, večletni nasadi in druga sredstva).
Olajšava za investiranje davčnemu zavezancu omogoča, da zniža svojo davčno osnovo v višini 40 odstotkov investiranega zneska v opremo in neopredmetena sredstva. Če zavezanec koristi olajšavo za investiranje, opreme oziroma neopredmetenega sredstva ne sme odtujiti pred potekom treh let po letu vlaganja, oziroma pred dokončnim amortiziranjem, če je to krajše od treh let. Tudi ta olajšava se ne more koristiti v delu vlaganj, ki se financirajo iz nepovratnih sredstev proračunov RS ali EU, in se izključuje z olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj. Neizkoriščeni del investicijske olajšave se prav tako lahko koristi še v naslednjih petih davčnih obdobjih.
Olajšava za zaposlovanje
Do nje so upravičeni zavezanci, ki zaposlijo osebe, mlajše od 26 let, ali osebe, starejše od 55 let, pri čemer je bila ta oseba pred zaposlitvijo vsaj 6 mesecev prijavljena v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje in v obdobju zadnjih 24 mesecev ni bila zaposlena pri istem davčnem zavezancu ali njegovi povezani osebi. Davčni zavezanec mora osebo zaposliti za nedoločen čas, poleg tega mora povečati skupno število zaposlenih delavcev v davčnem obdobju. V okviru te olajšave se lahko zniža davčna osnova v višini 45 odstotkov plače novo zaposlene osebe. Olajšava se lahko uporablja za prvih 24 mesecev zaposlitve.
Olajšava za zaposlovanje invalidov: znižanje davčne osnove v višini 50 odstotkov izplačanih plač oziroma 70 odstotkov izplačanih plač za osebo s 100-odstotno telesno okvaro in gluho osebo.
Olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju: Zavezanec, ki sprejme na usposabljanje dijaka ali študenta po učni pogodbi za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini plačila vajencu, dijaku, študentu, vendar največ do 20odstotkov povprečne mesečne plače (pribl. 334 evrov) zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec izvajanja praktičnega dela.
Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje: Delodajalec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za vplačane premije PDPZ. Višina te olajšave je omejena največ do zneska, ki je enak 24 odstotkom obveznih prispevkov za PIZ za delojemalca in ne več kot 2.819,09 evra letno (za leto 2020). Vplačane premije na strani delodajalca so davčno nepriznan odhodek, razen v delu premije, ki je obdavčena z dohodnino na ravni zaposlenih. Z olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje tako davčni zavezanec lahko doseže, da imajo vplačane premije dejansko naravo davčno priznanih odhodkov.
Olajšava za donacije: Davčni zavezanci lahko znižajo davčno osnovo za izplačila v denarju in naravi za humanitarne, invalidske, socialnovarstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke, religijske in splošno koristne namene. Olajšava za donacije je navzgor omejena, in sicer na 0,3 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca. Za donacije za kulturne namene in za izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene, znaša olajšava še dodatnih 0,2 odstotka obdavčenega prihodka davčnega zavezanca.
Davčni zavezanec lahko za zniževanje davčne osnove uveljavlja tudi:
pretekle davčne izgube;
slabitev in odpis terjatev;
slabitev zalog in opreme;
oblikovanje rezervacij;.
