Nekoč je veljalo, da je denar na banki najbolj optimalna rešitev. Tako je le ta na varnem, varčevalec pa dobiva določen odstotek obresti. Seveda so storitve bančnega poslovanja plačljive. Sedaj pa to ni edini strošek, ki ga ima varčevalec z banko. Časi se spreminjajo, banke ne spodbujajo več k varčevanju z obrestmi, temveč k pretočnosti denarja z ležarinami.
V gospodarstvu je klasična vloga banke biti posrednik med subjekti, ki potrebujejo financiranje in subjekti, ki imajo presežna likvidna sredstva. Kar pomeni s preprostimi besedami, da varčevalec banki zaupa svoj denar, le ta pa mu v zameno za njegov denar nameni obresti. Banka v tem času lahko denar posodi nekomu, ki ga potrebuje in iz obresti na posojilo ustvari svoj zaslužek. A poslovanje bank se letos tudi pri nas spreminja. Namesto obresti – ležarine.
Ležarine oziroma negativne obrestne mere poznamo že pri poslovanju pravnih oseb, na depozite nad 3 milijoni evrov. Sedaj pa se te spremembe uvajajo tudi za fizične osebe.
V mnogih evropskih državah banke za visoka stanja na računih fizičnih oseb zaračunavajo ležarine. Odslej to velja tudi na slovenskem trgu, saj sta jih z aprilom za visoka stanja fizičnih oseb uvedla NLB in SKB. Komitentom Nove KBM se to napoveduje z junijem. Pričakovati je, da se bodo za to odločile tudi druge banke.
Kaj ležarina pravzaprav je?
Če jo opišemo kot strošek, ki ga bo banka zaračunala za pri njej shranjeni denar, smo najlažje povzeli pomen. Banka tako daje varčevalcu pravico in tudi dolžnost, da sam oceni, če je ta storitev zanj uporabna in kako še lahko svoje finance optimizira. Banke bodo ležarine zaračunavale najprej uporabnikom z višjimi vsotami depozitov. Predvidena začetna meja naj bi bila pri 250.000 EUR, pričakovati pa je, da se bo do konca leta spustila do 100.000 EUR. Ni zanemarljiv podatek, da so nekatere nemške banke mejo znižale na 50.000 EUR. Za sredstva, ki bodo presegala določen znesek, vam bo banka zaračunavala dodatne stroške, ki na letni ravni ne bodo majhni.
Zakaj ležarine? Slovenci v bankah in hranilnicah hranimo več kot 20 milijard evrov sredstev. Od tega jih je približno tri četrtine na računih, preostanek pa v depozitih. Po teh predpostavkah Slovenci vsako leto izgubimo za 200 milijonov evrov kupne moči. Dogajanje v zadnjih letih je centralne banke prisililo v nižanje ključnih obrestnih mer v negativno območje. To se kaže tako, da so kaznovani tisti, ki hranijo denar na banki, nagrajeni pa vsi tisti, ki se zadolžujejo ali pa svoje prihranke investirajo.
