top of page
  • Writer's pictureRevidera

Učinkovita organizacija delovnega procesa v primeru naravne nesreče - delovnopravni vidiki

Naravne nesreče so nepredvidljivi dogodki, ki lahko povzročijo veliko škodo tako posameznikom kot tudi organizacijam. Delodajalci imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti zaposlenih in ohranjanju stabilnosti delovnega procesa v primeru naravnih nesreč. Učinkovita organizacija delovnega procesa v takšnih okoliščinah je ključnega pomena za preprečevanje poškodb, minimalno motnjo poslovanja ter hitro okrevanje. V takšnih situacijah imajo delodajalci skladno z delovno zakonodajo (Zakon o delovnih razmerjih ZDR-1) več možnosti.


1) Odsotnost z dela zaradi višje sile (137. člen ZDR-1)


V primeru vremenskih razmer ali naravnih nesreč se uporablja šesti odstavek 137. člena ZDR-1: »Delavec, ki ne more opravljati svojega dela zaradi višje sile, je upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70% minimalne plače.« Termin "višja sila" vključuje zunanji vzrok, nepričakovanost in neodvrnljivost dogodka, kamor sodijo tudi naravne nesreče. Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, delavec in delodajalec tveganje delita. Delavcu ni treba nadomeščati manjkajočih ur. Višja sila lahko nastane na obeh straneh, tako na strani delavca, kot tudi delodajalca. Lahko nastane na primer na način, da delavec ne more opravljati svojega dela, ker so razlogi za to nastali na njegovi strani (ne more do delovnega mesta, odpravlja neposredno grožnjo naravne nesreče itd.) Lahko pa nastane tudi na strani delodajalca, na primer, ko poplavi delovna sredstva, so ta poškodovana in dela ni možno opravljati.


2) Odsotnost z dela zaradi osebnih okoliščin (165. člen ZDR-1)


Delavec ima pravico do plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, tudi ob »hujši nesreči«, ki zadane delavca. Ta pravica velja za največ sedem dni letno, zaradi hujše nesreče pa najmanj en delovni dan. Daljše odsotnosti so lahko urejene v kolektivni pogodbi.


3) Čakanje na delo, ko delodajalec ne more zagotavljati dela (138. člen ZDR-1)


Delavca je mogoče napotiti na čakanje na delo doma, če delodajalec ne more zagotavljati dela. Delavec dobi nadomestilo v višini 80% osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1. Ta osnova je (če v ZDR-1 ali drugem zakonu oziroma na njuni podlagi izdanem predpisu ni določeno drugače), da delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Napotitev se mora dati v pisni obliki (lahko se pošlje delavcu tudi po elektronski pošti), čakanje pa ne sme presegati 6 mesecev letno. Pomembno je tudi to, da mora delavec, ki je bil napoten na čakanje, biti na voljo (in dosegljiv) delodajalcu v primeru, da se pojavi potreba po vrnitvi na delo.


4) Izraba letnega dopusta (163. člen ZDR-1)


Delavec in delodajalec se lahko dogovorita o izrabi letnega dopusta. Pri odločanju o času dopusta delodajalec upošteva potrebe delovnega procesa, počitka, družinskih obveznosti. Odredba izrabe letnega dopusta je mogoča tudi v času naravne nesreče, vendar mora delodajalec pri tem upoštevati navedene zahteve, ki omejujejo njegovo diskrecijo z namenom, da se letni dopust uresniči v skladu z njegovim temeljnim namenom.


5) Odsotnost z dela brez pravice do nadomestila plače (neplačani dopust)


Neplačana odsotnost je možnost odsotnosti z dela, ki je v interesu delavca, zato je delodajalec ne more odrediti enostransko. Splošna delovna zakonodaja (ZDR-1) te oblike odsotnosti ne ureja. Ureditev te odsotnosti je odvisna od kolektivnih pogodb. Ob tem velja opozoriti, da nekatere kolektivne pogodbe določajo, da se morata delavec in delodajalec hkrati z dogovorom o izrabi te možnosti odsotnosti dogovoriti tudi glede obveznosti plačila prispevkov v primeru odsotnosti nad 30 dni.


Z vidika organizacije dela pa sta pomembni predvsem možnosti:


1) Začasna sprememba vrste in kraja opravljanja dela oziroma odreditev drugega dela in dela na domu (169. člen ZDR-1)


ZDR-1 omogoča poenostavljeno odrejanje opravljanja drugega dela oziroma na drugem kraju zaradi izjemnih okoliščin. V 169. členu ureja spremembo dela zaradi naravnih ali drugih nesreč. V primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko vrsta in/ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine. Glede na zakonsko ureditev lahko delodajalec:


- v primeru naravnih in drugih nesreč oziroma izjemnih okoliščin, in ko

- so ogroženi življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca,

- enostransko, brez soglasja delavca, odredi drugo delo in/ali kraj opravljanja dela (npr. delo na domu), dokler trajajo takšne okoliščine.


2) Odreditev dodatnega dela v primerih naravne ali druge nesreče


Delavec je dolžan opravljati delo preko polnega ali dogovorjenega krajšega delovnega časa v skladu s pogodbo o zaposlitvi ali druga dela v zvezi z odpravljanjem ali preprečevanjem posledic, v primerih naravne ali druge nesreče ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje. Tako delo lahko traja, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialna škoda (145. člen ZDR-1).



Foto: Občina Komenda

bottom of page