Trajnostno poročanje po CSRD in zamik po OMNIBUS I

Z aprilom 2025 se je tudi v Sloveniji začelo novo poglavje na področju trajnostnega poročanja. Prva podjetja so že poročala po novi evropski direktivi CSRD (Corporate Sustainability Reporting Directive). Ta sprememba prinaša več preglednosti, odgovornosti in spodbuja bolj trajnostno poslovanje.

Kaj je CSRD in zakaj je pomembna?

CSRD razširja krog podjetij, ki morajo poročati o svojih okoljskih, družbenih in upravljavskih vplivih (t.i. ESG področjih). Hkrati uvaja obvezno uporabo enotnih evropskih standardov za trajnostno poročanje (ESRS).

Katera podjetja morajo poročati?

V letu 2025 morajo po CSRD poročati velika podjetja, ki so bila že prej zavezana k poročanju po stari direktivi (NFRD). V prihodnjih letih pa se obveznost razširi tudi na ostala velika podjetja ter na določena mala in srednje velika podjetja (zlasti tista, ki kotirajo na borzi).

Konec aprila 2025 so nekatera slovenska podjetja že oddala svoja prva poročila po novih pravilih. Za večino je to velik izziv, saj gre za prvo leto prehoda na nov sistem, kadrovski in strokovni viri so še v razvoju. Se pa pripravlja in postopoma sprejema OMNIBUS I, ki bo morda olajšalo novo realnost evropskega prostora.

Omnibus I – pomoč pri uvajanju novih pravil

Za lažji prehod na CSRD je Evropska komisija sprejela t.i. "omnibus I" dopolnilo, ki podjetjem omogoča nekaj dodatnega manevrskega prostora.

1. Direktiva o zamiku (EU 2025/79) – že sprejeta:

• CSRD: 2-letni zamik poročanja za drugi in tretji val zavezancev (na 2028 oz. 2029); prvi val ostaja nespremenjen.

• CSDDD: 1-letni zamik roka za prenos v nacionalno zakonodajo (do 26. 7. 2027) in 1-letni zamik začetka uporabe za prvo skupino zavezancev (na 26. 7. 2028).

2. Predlog Direktive o vsebinskih spremembah – še v zakonodajnem postopku:

• CSRD:

  • Povišanje praga za zavezance na podjetja z več kot 1000 zaposlenimi.

  • Povišanje praga za poročanje po Taksonomiji na 450 mio EUR čistih prihodkov.

  • Možnost poenostavljenega, prostovoljnega ali delnega poročanja.

  • Poenostavitev ESRS standardov (manj obveznih podatkovnih točk, več interoperabilnosti).

  • Odpoved sprejemu sektorskih standardov in strožji obliki revizije poročil.

    
    

• CSDDD:

  • Omejitev skrbnega pregleda na neposredne partnerje (Tier 1).

  • Poenostavitve za MSP in manjše velike družbe.

  • Odpoved obveznemu prekinitvenemu ukrepu in načrtu prehoda.

  • Brez enotne EU ureditve civilne odgovornosti – prepuščeno državam članicam.

Delegirana uredba o spremembah k Taksonomiji:

• Prag finančne pomembnosti za KPI razkritja (npr. 10 % kumulativno).

• Finančne družbe izključijo KPI za podjetja izven CSRD.

• Poenostavitev obrazcev in zahtev za razkritja.

• Poenostavitev kriterijev DNSH za okoljski cilj glede kemikalij.

Čeprav je pot do celovitega trajnostnega poročanja zahtevna, predstavlja CSRD velik korak naprej za bolj odgovorno in trajnostno poslovanje. Priložnost za rast, večje zaupanje in dolgoročno uspešnost je tu – zdaj je čas za ukrepanje.