top of page
  • Writer's pictureRevidera

Revizija v Sloveniji: Zakonsko določeni pregledi za transparentnost in zaupanje

V Sloveniji, kot tudi v številnih drugih državah, so revizije ključnega pomena za zagotavljanje preglednosti, integritete in skladnosti poslovanja podjetij in organizacij. Zakonodaja v Sloveniji določa obveznost revizij za določene subjekte, pri čemer so predpisane revizije ključnega pomena za ohranjanje zaupanja javnosti v finančno poročanje ter preprečevanje goljufij in zlorab. V tem članku bomo pregledali ključne vidike zakonsko predpisanih revizij v Sloveniji, kot tudi na splošno preleteli, kdo so zavezanci za revizijo, ter kdo so lahko izvajalci.


Revizijske obveznosti v Sloveniji


Slovenska zakonodaja na področju revizije je predvsem zasnovana na prizadevanjih za zagotovitev kakovosti finančnega poročanja in varstvo interesov deležnikov. Glavni zakon, ki ureja revizijo v Sloveniji, je Zakon o revidiranju (ZRev-2). Ta zakon določa obveznosti revizorjev, postopke revizije, pa tudi nadzor nad revizijsko dejavnostjo.


Pomembna sestavina zakonodaje so tudi standardi revidiranja, ki jih izdaja Slovenski inštitut za revizijo (SIR). Ti standardi določajo stroga pravila in smernice, ki jih morajo revizorji upoštevati pri izvajanju svojega dela.


Za proračunske uporabnike so pomembna tudi določila Zakona o javnih financah, Pravilnik o usmeritvah za usklajeno delovanje notranjega nadzora javnih financ in Metodologije za pripravo Izjave o oceni notranjega nadzora javnih financ. Ta zakonska določila so podlage, po katerih se morajo določena podjetja, organizacije in zavodi ravnati pri opravljanju revizije. Mednje spadajo predvsem gospodarske družbe določene velikosti, določene oblike zadrug, skladi, društva in druge pravne osebe. V nekaterih primerih je revizija obvezna tudi za družbe, ki ne presegajo določenih pragov, če tako določajo posebni predpisi.


Notranja revizija:


Notranja revizija predstavlja ključni gradnik učinkovitega upravljanja v javnih zavodih, ki so pomemben del javnega sektorja v Sloveniji. Njena vloga sega preko zgolj finančnega nadzora, saj pripomore k izboljšanju poslovnih procesov, upravljanju tveganj ter zagotavljanju skladnosti s predpisi. Zakonodaja določa, da morajo javni zavodi zagotoviti izvajanje notranjega revidiranja, ki omogoča neodvisno in objektivno ocenjevanje delovanja ter učinkovitosti notranjih kontrol.


Z ustrezno izvedbo notranjih revizijskih postopkov lahko javni zavodi povečajo svojo učinkovitost, zmanjšajo tveganja ter izboljšajo svoje poslovanje v korist družbe in širše skupnosti.


Revizija računovodskih izkazov:


Osnova za revizijo računovodskih izkazov v Sloveniji je določena v Zakonu o revidiranju. Ta zakon določa, da so podjetja, ki spadajo pod obveznost revizije, dolžna pridobiti revizorja za pregled njihovih računovodskih izkazov. Revizorji, ki izvajajo tovrstne preglede, morajo delovati v skladu s standardi revidiranja, ki so prav tako natančno opredeljeni v zakonu.


Podjetja, ki so dolžna opraviti revizijo računovodskih izkazov, so določena s strani zakonodaje. To običajno vključuje družbe določene velikosti, določene vrste organizacij, javne ustanove in druge subjekte, ki presegajo določene pragove finančne aktivnosti ali imajo javni interes. Obveznost revizije je namenjena zagotavljanju natančnosti in zanesljivosti finančnih poročil, ki so pomembna tako za notranje kot zunanje deležnike.


Revizija računovodskih izkazov ima ključno vlogo pri zagotavljanju integritete finančnih podatkov podjetij. S pregledom in preverjanjem računovodskih izkazov revizorji pomagajo pri odkrivanju morebitnih napak, prevarami ali nepravilnostim, kar omogoča boljšo preglednost in zaupanje v finančno poročanje.


Druge revizije


Poleg splošnih revizij obstajajo tudi posebne revizije, ki so določene glede na specifične dejavnosti ali okoliščine subjektov. V Sloveniji so nekatere posebne revizije navedene v Zakonu o revidiranju ter drugih ustreznih zakonih. Med te revizije spadajo:


- Invalidska podjetja in zaposlitveni centri, ki morajo zagotoviti poročilo o opravljenih dogovorjenih postopkih, kjer revizijska družba (ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje) ugotovi, ali so javna sredstva, prejeta zaradi zaposlenih invalidov, prikazana na posebnem kontu in je zagotovljena njihova namenska poraba skladni z določili Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Invalidska podjetja in zaposlitveni centri morajo predložiti letna poročila skupaj z revizorjevim poročilom o opravljenih dogovorjenih postopkih ministrstvu, pristojnemu za invalidsko varstvo.


- Izvajalci osebne asistence morajo skladno z roki iz Pravilnika o osebni asistenci ministrstvu predložiti revizijsko poročilo. Revidirajo se računovodsko izkazi vsako leto tako, da za vsako poslovno leto zagotovijo revizorjevo poročilo o opravljenih dogovorjenih postopkih, s katerimi revizijska družba, ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, ugotovi, ali so javna sredstva, prejeta zaradi izvajanja storitev osebne asistence, prikazana na posebnem kontu in je zagotovljena njihova namenska poraba.


- Zagotavljanje dela delavcev uporabniku je vsako zagotavljanje dela delavcev s strani pravne ali fizične osebe, s katero ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, uporabniku, pri katerem delavec opravlja delo pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika.

Neodvisni revizor opravi preveritve na podlagi podpisane pogodbe z naročnikom, pri čemer je naročnik dolžan s pogodbo zagotoviti, da je predviden obseg revizorjevega dela skladen z letnim navodilom ministra, pristojnega za delo, ki podrobneje določi področja in obseg preveritev. Revizor izvede postopke revizijske narave, za katere se je dogovoril z naročnikom, ter poroča o dejanskih ugotovitvah v skladu z Mednarodnim standardom sorodnih storitev (MSS) 4400 – Posli opravljanja dogovorjenih postopkov v zvezi z računovodskimi informacijami.

 

Kdo lahko opravlja revizijo


Revizijske storitve lahko opravlja samo revizijska družba ali samostojni revizor kot samostojni podjetnik, ki izpolnjuje predpisane pogoje in ima dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja. Samostojni revizor ne more opravljati revidiranja delniških družb, ki so velike družbe oziroma družbe, s katerih delnice se trgujejo na organiziranem trgu, revidiranja bank, zavarovalnic, borznoposredniških družb, družb za upravljanje oziroma drugih pravnih oseb, ki opravljajo finančne storitve, ter revidiranja konsolidiranih računovodskih izkazov.

 

V imenu revizijske družbe lahko revizijske storitve opravljajo samo osebe, ki imajo dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja.


Pomembno je, da so to neodvisni strokovnjaki, ki niso na noben način povezani s podjetjem, kjer opravljajo revizijo. Njihovo delo preverja tudi Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, zato da se zagotovi popolna neodvisnost in posledično točnost in poštenost revidiranih podatkov.


Notranjo revizijo v javnih zavodih lahko izvajajo zunanji izvajalci, ki so pooblaščeni za notranje revidiranje v skladu s členom 100b Zakona o javnih financah. Ti izvajalci morajo izpolnjevati določene pogoje, med drugim zagotoviti, da notranje revidiranje izvajajo notranji revizorji z nazivom državni notranji revizor ali preizkušeni državni notranji revizor.

Poleg tega morajo biti vpisani v register zunanjih izvajalcev, ki ga vodi urad, pristojen za nadzor proračuna. Register vsebuje podatke o izvajalcih in je javno dostopen na spletni strani urada.


Če se znajdete v potrebi po katerem od zgoraj omenjenih revizijskih postopkov, smo vam na voljo. Naša ekipa strokovnjakov, ki razpolaga z vsemi potrebnimi licencami in bogatimi izkušnjami, vam stoji ob strani ter vam nudi ustrezne storitve, prilagojene vašim specifičnim potrebam.


Revizijski pregled dokumentov

 

Comments


bottom of page