• Revidera

Predlog novele za dvig splošne olajšave pod vprašajem

Ob branju današnjih Financ nas je posebej pritegnila vsebina o splošnih olajšavah. O njih smo se razpisali že pred nekaj mesecih. Več o predlogu novele o davčni reformi lahko preberete tukaj. Tokrat pa o besedah poslancev zakaj ne želijo podpreti novele tega zakona, ki bi ga naj obravnavali v oktobru. Proti noveli o dohodnini je tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije.


Po besedah poslancev je skrb za javne finance premočna. Z reformo bi namreč zmanjšali dohodnino, ki je pomemben vir financiranja lokalnih samouprav. Po besedah poslancev skrb predstavlja predvsem dejstvo, da bi polno uveljavljen dvig splošne olajšave pomenil več kot 500 milijonov manj prilivov, kar bi le še povečalo zadolženost države.


Spremembo, ki se predlaga z novelo o dohodnini, bi najbolj občutili tisti z najvišjimi prihodki, ki spadajo v četrti ali peti plačilni razred. Letni prihodek bi se gibal od 160 EUR pri tistih z najnižjimi plačami (obremenjenimi s 16-odstotno davčno osnovo) do 500 evrov pri tistih, ki so najvišje na dohodninski lestvici. V noveli se predlaga tudi znižanje najvišje dohodninske stopnje z zdajšnjih 50 na 45 odstotkov. Oba ukrepa skupaj bi tako pomenila za 1.350 EUR manjše breme dohodnine pri tistih z najvišjimi dohodki.


Po vladinem predlogu bi se leta 2025 splošna olajšava več kot podvojila. Takrat bi olajšava znašala 7.500 EUR, tisti z najnižjimi plačami bi letno plačevali 640 EUR manj dohodnine, tisti v najvišjem razredu pa dva tisoč evrov manj. Posameznik s šest tisoč evrov bruto bi se tako ob predlaganih spremembah leta 2025 uvrščal v tretji dohodninski razred (33-odstotna stopnja), medtem ko se zdaj v četrti (39-odstotna stopnja).


»Učinek predlaganega zviševanja splošne olajšave na 7.500 EUR na plačo posameznika bi bil približno tak, kot če bi zaposleni uveljavljal dva vzdrževana družinska člana


A po besedah poslancev z nižanjem davkov ne bomo dosegli višje dodane vrednosti.


Proti noveli zakona o dohodnini pa je tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki se sicer bori za dvig minimalne plače za 10,65 odstotka. Iz zveze sporočajo, da so proti dvigu splošne olajšave zato, ker le ta pomeni največjo razbremenitev plač iz četrtega in petega dohodninskega razreda. Menijo, da bi razbremenitev morala biti namenjena bolj drugemu in tretjemu razredu, saj so le ti razredi ključni za razvoj gospodarstva.