V današnjem digitalno povezanem svetu je stalna dosegljivost postala realnost mnogih delovnih mest. Pričakovanje, da bodo zaposleni nenehno dostopni, ustvarja pritisk, ki predstavlja resno tveganje za varnost in zdravje zaposlenih. Slovenija se je kot ena izmed prvih držav odzvala na ta izziv in lani novembra uzakonila pravico do odklopa, s čimer je sprejela novelo Zakona o delovnih razmerjih (novela ZDR-1D).
Pravica do odklopa: kaj prinaša?
Novela Zakona o delovnih razmerjih (novela ZDR-1D), ki je bila sprejeta v letu 2023, prinaša delavcem zagotovilo, da delodajalci ne bodo posegali v njihov prosti čas. To vključuje čas dnevnega ali tedenskega počitka, izrabo letnega dopusta ter druge upravičene odsotnosti z dela. Delodajalci morajo sprejeti ustrezne ukrepe za zagotavljanje te pravice do 16. novembra 2024, kar pomeni, da morajo poskrbeti, da delavci med počitkom niso dosegljivi za delovne naloge. Pravica do odklopa pa delodajalcem nalaga tudi obveznost, da konkretizirajo to pravico z uvedbo jasnih in učinkovitih ukrepov.
Pomen zakonske zaščite
Zakonodajna sprememba prinaša pomembno izboljšavo za delavce, saj pravica do odklopa omogoča, da delavci med počitkom niso na voljo delodajalcem. Dopust naj bi bil čas, ko se zaposleni spočijejo in se odklopijo od službenih obveznosti, a praksa kaže, da mnogi delavci tudi med dopustom odgovarjajo na službene klice, e-maile in sporočila. Takšna stalna dosegljivost vodi do izgorelosti, povečuje stres ter zanemarja osebne odnose, kar ima dolgoročno negativne posledice za duševno zdravje delavcev.
Primeri dobrih praks iz tujine
Z vidika konkretizacije pravice do odklopa se Slovenija zgleduje po dobrih praksah v državah Evropske unije. Podjetje Volkswagen je že leta 2011 uvedlo politiko, po kateri se 30 minut po koncu izmene izklopi strežnike elektronske pošte, da bi zaposleni izven delovnega časa ne imeli dostopa do nje. Podjetje Daimler je šlo še korak dlje in uvedlo funkcijo »Pošta na dopustu«, ki zaposlenim omogoča, da med dopustom nastavijo samodejni odgovor, ki pošiljatelju sporoči, da je bilo sporočilo izbrisano. Tako se po vrnitvi z dopusta zaposleni ne soočajo s kopico neprebranih sporočil in s tem povezanega stresa.
Tudi druga podjetja, kot so AXA Francija, Orange Francija, SAP, L'Oréal, Schneider Electric, BMW, IKEA in Vodafone Španija, so uvedla podobne ukrepe, ki svojim zaposlenim zagotavljajo pravico do odklopa. Ti primeri kažejo, da je mogoče z jasnimi in premišljenimi ukrepi zmanjšati stres, skrbi in preobremenjenost zaposlenih ter hkrati povečati njihovo produktivnost in kakovost opravljenega dela.
Zmanjševanje stresa in zagotavljanje produktivnosti
Takšni ukrepi niso pomembni le za zaščito zdravja zaposlenih, temveč tudi za zagotavljanje boljše produktivnosti. Delavec, ki se lahko v celoti odklopi in se posveti počitku, se bo na delo vrnil bolj spočit, motiviran in pripravljen na nove izzive. Pravica do odklopa tako prispeva k bolj uravnoteženemu življenju, zmanjšanju stresa ter izboljšanju kakovosti dela.
Comments