Revidera
Jun 7, 2021
Delavec pridobi pravico za letni dopust s sklenitvijo delovnega razmerja, višina le tega pa je sorazmerna z letnim dopustom. Za vsak mesec zaposlitve delavcu pripada 1/12 dopusta in tako tudi 1/12 celotnega regresa. Prav tako je delavec, ki je zaposlen s krajšim delovnim časom upravičen do deleža regresa sorazmernega njegovemu delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. A paziti je treba na izjeme. Če je delavec zaposlen s skrajšanim delovnim časom v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o materinskem, očetovskem in starševskem dopustu, potem ima pravico do celotnega regresa.
Prav tako protikoronski zakon določa, da delavec, ki mu je začasno odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal poln delovni čas. Regres mu tako pripada v celoti.
Delodajalec je dolžan regres izplačati najkasneje do 1. julija, sicer ga lahko doleti kazen. V primeru kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti a le v primeru nelikvidnosti je možno določiti kasnejši rok izplačila regresa, a najkasneje do 1. novembra tekočega leta.
Regres je lahko izplačan v obrokih, a v celoti do 1. julija oz. 1. novembra če so izpolnjeni prej omenjeni pogoji.
Kakšna pa je višina regresa?
Minimalna višina regresa je višina minimalne plače – kar za to koledarsko leto predstavlja 1.024,24 EUR. Gre za neto znesek, saj je regres do višine zneska 100 % zadnje znane povprečne plače neobdavčen, tako da do te višine ni treba obračunati prispevkov in akontacije dohodnine. V kolikor obstaja kolektivna pogodba na ravni dejavnosti, je delodajalec primoran izplačati višji znesek, glede na to pogodbo. Prav tako je lahko z internim aktom ali dogovorom v pogodbi določen višji znesek regresa.
Iz plačila dohodnine in prispevkov je izvzet regres za letni dopust do višine 100 % povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji. Če regres presega to višino, se v osnovo za prispevke in dohodnino všteva le znesek presežka.
V primeru kršitev zakonskih določil, se delavec lahko obrne na delovno inšpekcijo. Za delodajalca, ki ne izplača regresa v skladu s 131. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) se globe se gibljejo med 3.000 do 20.000 EUR.
(vir fotografije: pixabay)